Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju je bilo ustanovljeno z odlokom IOOF 12. januarja 1944. Večina igralcev je bila pred vojno poklicnih gledališčnikov in je začela svojo poklicno gledališko pot v Jermanovi skupini. Po mesecu dni urejanja odra v Črnomlju, oskrbe z rekviziti in garderobo ter vaj so premierno uprizorili Cankarjevega Kralja na Betajnovi v režiji Mateja Bora, druga premiera pa je bila obnovljena enodejanka Mileta Klopčiča Mati s kočevskega zbora odposlancev v isti režiji in igralski zasedbi. Temu je sledilo še 13 premier in skupno čez 130 predstav, proslav in akademij. Repertoar je bil izbran po sodobnih načelih in je vključeval domače avtorje z aktualno politično tematiko, zraven pa še slovenske, jugoslovanske in svetovne klasike.