Nekaj dni pred božičem so se v kmečki hiši v Dobindolu (javka za glavni štab) sestali Filip Kumbatovič, Ignac Koprivec, Karel Destovnik – Kajuh in Boris Kraigher in postavili temelje za nastanek narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Do tedaj so obstajale samo frontne skupine, prva je delovala že leta 1942. Člani so bili nastanjeni v Starem Logu v kočevskih hribih. Zaradi roške ofenzive so padli v zasedo; kmalu so drug za drugim sklenili svoje življenjske poti: Kardeljev brat Janez (sodelavec Šentjakobskega gledališča), Drago Blanč – Matija in Marjan Kovič – Miha (oba člana Sintičevega gledališča Mladih), Ivan Rob (pesnik in satirik) in Francka Herz – Urška (pevka) ter Miran Jarc (skrivnostno izginuli pesnik in pisatelj).