Igralci so se prve velike tridejanke, »pravega osvobodilnega šlagerja« (Kumbatovič), lotili z veseljem. Lojze Potokar je mojstrsko obvladoval delo z igralci. »Dvorana je bila nabita … avditorij vse bolj razgret … finale tretjega dejanja, rafali brzostrelk … ta akustična bitka je bila delo Lojzeta Potokarja. Posodili so mu brzostrelko, pod odrom so mu namestili nekaj lesenih tnal in je vanje nažigal …« (Jože Gale, Igralci so prišli, 1996). Kumbatoviču so v spominu ostale tri igralske kreacije: »Ema Starc v vlogi stare Rutarice, primer učinkovite ljudske igre, z vsemi prilastki prave melodramatike, France Presetnik kot stari Rutar, silovit, nepreračunljiv, v dramatičnih viških malone monumentalna figura, Jože Gale v figuri gestapovca Ferleža, učinkovit zvarek sebičnega grabežljivca, malomestnega postopača.« (Filip Kalan, Veseli veter, 1975)