Konec septembra je Josip Vidmar v imenu IOOF članom igralske skupine kulturnega odseka agitprop naročil dramsko delo in uprizoritev za skrivnostni dogodek. Mile Klopčič je napisal dramsko besedilo Mati. Gre za prvo partizansko igro, ki jo je napisal poklicni pisatelj. Snov zanjo je najverjetneje povzel po tragičnem dogodku Goršetove matere, ki je med italijansko okupacijo izgubila pet sinov. Zaradi tajnosti zborovanja so predstavo odigrali v ilegali, ponoči, okoli četrte ure zjutraj, in to v drugem večeru zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v partizanski dvorani Sokolskega doma v Kočevju. Ta odrski krst pomeni neuradni rojstni datum stalnega slovenskega gledališča na osvobojenem ozemlju. Jože Gale se spominja: »Prve igralske besede zazvene v razgret avditorij ... čakam na svoj nastop. Predstavljam si geografsko karto Evrope. Drobcena pika na njej je naše osvobojeno ozemlje in sredi te točke Kočevje in mi ... Na Kolpi grme topovi ... rojeva se slovensko narodno gledališče ... Kakšen bo ta otrok, ki bo zajokal ob zori novega dne v srcu okupirane Evrope?« Uprizoritev je pri gledalcih pustila izreden vtis, a ni jih osvojila samo vsebina, temveč tudi vrhunska igra.
o zbiranju igralcev septembra 1943 na Riglju in vajah za Klopčičevo enodejanko Mati za nastop na Zboru odposlancev v Kočevju
o uprizoritvi Mati na Zboru odposlancev v Kočevju
o ustanovitvi gledališke skupine pod vodstvom Janeza Jermana
Odlomek iz oddaje Gledališče sredi pušk (Čas, ki živi), režija Helena Koder, produkcija RTV Slovenija 1977