Otvoritveno uprizoritev SNG na osvobojenem ozemlju je predlagal Edvard Kocbek v imenu agitpropa pri IOOF. Dobili so dvorano, nekdanji Sokolski dom v Črnomlju, kulise so naredili iz ostankov italijanskih barak, žarnice so prišle s Hrvaškega. »Uradno režira Matej Bor – mi drugi se pa vmešavamo. Na srečo vsaj Vidmarju nekaj verjamejo, ta jih je krotil že v Drami …« (Filip Kalan: Veseli veter, 1975) »Igralci smo se morali sami znajti, kljub trem z velikimi izkušnjami ... Zmanjkuje nam časa. Nemara še nismo dovolj ubrani.« (Jože Gale, Igralci so prišli,1996) Premiera je bila po prvem zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. V dvorani so visele domače in zavezniške zastave, uvodni nagovor sta imela Kumbatovič in Kocbek.
o sodelovanju v igralski skupini, mitingih in vlogi Lužarice v Kralju na Betajnovi
Odlomek iz oddaje Gledališče sredi pušk (Čas, ki živi), režija Helena Koder, produkcija RTV Slovenija 1977