gledalisce na fronti « Partizansko gledališče

gledalisce na fronti

Prve gledališke prireditve v partizanih so bile pretežno družabnega pomena. Na pohodih ali ob tabornem ognju je odmevala slovenska pesem ob spremljavi harmonike. Od teh improviziranih mitingov je zlasti po kapitulaciji Italije septembra 1943 prišlo do bolje organiziranih dejavnosti, kar je bilo mogoče zaradi prihoda večjega števila kulturnih delavcev v partizane. Propagandni odsek glavnega štaba je idejno, vsebinsko in organizacijsko usmerjal kulturno-prosvetno in propagandno dejavnost v enotah. Naloga mitingov je bila propagirati narodnoosvobodilni boj, bodriti borce in spodbujati rast narodne zavesti pri vojaškem in civilnem prebivalstvu s političnimi govori, recitacijami, napevi in skeči. Mitingi so vodili v organizacijo pevskih zborov, godb in končno prave gledališke skupine.

Uvod v gledališča na fronti

+

Po tednu vaj v začetku januarja 1944 je šestčlanska igralska skupina pričela s prirejanjem mitingov po Cerkljanskem. Do marca, ko so se nastanili v Cerknem, so se številčno okrepili in aprila že odpotovali na odrski tečaj v Semič. Po vrnitvi so se razdelili v dve igralski skupini, ki sta prirejali mitinge po Notranjski in Primorski, po Gorenjski in zatem še v Benečiji in Reziji. Šele novembra 1944 je bila v Cerknem ustanovljena enotna igralska skupina, ki je v prostorih nad kinodvorano pripravila vrsto enodejank. Nekdanjo kinodvorano cerkljanske vojašnice so februarja 1945 obnovljeno odprli s slavnostno predstavo Srečanje z rdečo armado, sledil pa je teden premier. V tej zgradbi je bil organiziran tudi pevovodski tečaj IX. korpusa. Ko so Kulturni dom Nemci zažgali, je skupina nadaljevala z organiziranjem prireditev po Gorenjski in Primorski.

+

Urnik pevovodskega tečaja IX. korpusa v Cerknem

+

Karakteristike članov igralske skupine IX. korpusa

+

Dnevni red vaj igralske skupine IX. korpusa

+

Izdelava scene za dvorano v Cerknem

+

Veseli trio, saksofonist Dušan Likar Ganjo, harmonikar Jože Erjavec in kitarist Lev Ponikvar Levček

+

Igralska skupina IX. korpusa

+

Danilo Turk Joco, Irma in Pavla Kacin, Janko Volčič Zajček, Jože Šebenik

+

Frontno gledališče v Straži pri Dolenjskih Toplicah 1945

+

Igralska skupina Frontnega gledališča na odru

+

Besedilo kronike za nastop v vasi Breže

+

Člani Frontnega gledališča na mitingu v Podgradu spomladi 1945 pojejo Zvočni tednik

+

Nastop članov Frontnega gledališča na mitingu na Primorskem

+

Miting v partizanski bolnici na Planini avgusta 1944. V ospredju Aleksander Valič recitira Cankarjevega Hlapca Jerneja po priredbi Zvoneta Sintiča, v ozadju govorni zbor borcev-okrevancev z domačimi fanti in dekleti.

+

Igralca Aleksander Valič in Vasja Ocvirk v skeču Vladimira Suhadolskega Bedak

+

Gledalci na poti na krstno predstavo Frontnega gledališča na Dvoru pri Žužemberku, 4. julija 1944

+

Prva predstava Frontnega gledališča na prireditvi na Dvoru pri Žužemberku, 4. julija 1944. Samo Jarc, Oto Jugovec – Luka, Milan Kacijan, Jože Stritar pojejo Zvočni tednik.

+

XIV. divizija na zasneženem pobočju

+

Kolona pripadnikov XIV. divizije na pohodu na Štajersko

+

Nekateri člani kulturniške skupine XIV. divizije, med njimi plesalka Marta Paulin – Brina, drugi z desne vodja skupine pesnik Karel Destovnik – Kajuh

+

XIV. divizija med pohodom na Štajersko

+

Vodja kulturniške skupine pesnik Karel Destovnik – Kajuh nagovarja publiko

+

Partizanska kolona v snegu

+

Odhodi kulturnih delavcev med partizane od poletja do spetembra 1943 je bil množičen. Med prvimi je odšla iz Ljubljane tako imenovana Kajuha skupina, ki je bila dodeljena XIV. diviziji. Na Bazi 21 se je avgusta 1943 zbrala prva skupina kulturnih delavcev, pesnik Karel Destovnik – Kajuh, plesalka Marta Paulin – Brina, vodja divizijske tehnike in ilustrator - kipar Janez Weiss – Belač, Savo Vrtačnik – Krn, skladatelj divizijske himne Sveto Marolt – Špik in novinar, urednik divizijskega glasila Glas svobode Ladislav Kiauta. K skupini so se kaseje pridružili še masker ljubljanske Opere Lujo Jakel, duhovnik, verski referent pri štabu Jože Lampret, Rusa Tamara in Mihajlo (nadporočnik sovjetske vojske), ki sta na prireditvah pozdravljala gledalce v imenu sovjetskih narodov. Vera Hreščak, Sveto Marolt – Špik, Stanko Modec – Kostja in harmonikar Janez Lavrič so po brigadah vodili pevske zbore in recitacijske vaje.
Njihova naloga je bila prirejati mitinge po Dolenjskem, Notranjskem, Primorskem in v Beli krajini. Zadnji miting je kulturniška skupina izvedla januarja 1944 v Dubravi in Čazmi na Hrvaškem, med pohodom na Štajersko. Najbolj plodovito obdobje te skupine je v času bivanja na Notranjskem.
XIV. divizija je bila najmočnejša enota, ki je bila odtlej poslana na Štajersko. Na pot so šli dobro pripravljeni, dobro oboroženi. Prav tedaj je nastopilo ostro zimsko vreme . Njihovo pot po Štajerskem so oteževali nenehni boji in visok sneg. Med pohodom sta pesnik Kajuh in Brina prejela vabilo SNG iz Črnomlja. Tudi tokrat sta ga odklonila. Življenje kulturniške skupine se ni razlikovalo od borcev. Bila je težka ofenziva in padle so prve žrtve med kulturni. Padel je kipar Belač. Pri Ravnah nad Šoštanjem se je morala divizija prebijati skozi več sovražnih obročev. V Topolšici se je kulturniška skupina nastanila na kmetiji Žlebnik, kjer je bil ustreljen Kajuh in dan prej je v hosti obležal muzikant Špik. Ozdravljenega ustrelijo kot talca v Zagorju ob Savi. Ladislav Kiauta je med ofenzifo zbolel in se zdravil v partizanski bolnišnici. Brina, njej so zmrznile noge in se je zavlekla s tovarišico v kurirski bunker nekje v hosti. Kulturna štirinajsta je bila razbita.

+

VII. korpus / frontno gledališče

+

+